Brrrrrrrrrrring!

Zvok budilke je normalno sredstvo, ki ga uporabljamo za prebujanje. No, v Afriki budilke ni, v Afriki se je ne uporablja. Običajen delavni dan se namreč začne z Bogdanovim vzdihom in zaspanim hlačanjem do latrine, kjer se opravlja jutranja potreba No. 2, tam nekje ob pol 8h zjutraj po afriškem času.

Nekaj zamolklim udarcem znotraj votlega prostora pod straniščem sledi umivanje zaspanega obraza in kruto prebujanje njegovega cimra Jureta. Ta se upira z vsemi štirimi vendar nazadnje le popusti, ko mu Boko obljubi zajtrk v obliki rolexa (vmešano jajce zavito v chapati – afriško tortiljo). Prebujanju fantov sledi jutranje kopanje v jezeru, ki postreže z zvedavimi pogledi domačinov čakajočih pred kliniko. Jure in Bogdan zato hitro, v rahli zadregi in še vedno mokra stečeta nazaj v zavetje ograje, ter začneta pripravljat prvi in najpomembnejši obrok dneva. Ob vonju kave na štedilniku je prva pokonci Tjaša, ki še vedno malce zatečena priskaklja iz sobe ter začne z mečkanjem avokadov iz katerih počasi nastaja okusna omaka guacamole. Topli rolexi, omaka, kava in čaj na mizi pričakajo še ostale članice odprave in zajtrk se začne.

Rolex party

Rolex party

Nekje ob 8.45, če smo natančni, se pred vrati pokažeta prvi temni postavi, prevajalka Fortunate in njena mama znana pod imenom Mama Ronald. Zaželita nam dobro jutro, nato pa zaprosita za pisalo in hrano za kuhanje. To je tudi trenutek, ki sproži verižno reakcijo pomivanja posode, krtačenja zob in priprav pripomočkov za na delo. Nato sledi še prihod Ronalda in drugih prevajalcev, klinika se lahko odpre.

Jutranje popisovanje bolnikov

Jutranje popisovanje bolnikov

Ura je malo čez 9 oz. okrog pol 10, če smo povsem iskreni. V čakalnici pred vhodom v kliniko je že kar velika gruča ljudi, med katerimi so tudi že znani obrazi. Ti se vračajo za nadaljnjo obravnavo ali po obisku bolnišnice z rezultati preiskav. Fortunate, Delinah in Deborah že pridno čakajo, razporejene v naših ambulantah, Ronald pa s hitrostjo in preciznostjo izkušenega medicinskega tehnika že meri življenjske funkcije vsem bolnikom. Po okvirni triaži glede resnosti bolezni jih napoti v naslednjo čakalnico, ki se nahaja pred našimi ambulantami.

Čakalnica pred vhodom

Čakalnica pred vhodom

Naša banda zapolni prostore v kliniki po navadi kar po principu kdor prvi pride, prvi melje. Najbolj zaželeni ambulanti za delo sta prva levo in prva desno. Najbolj osovraženo delovišče pa je lekarna, kjer Jana s svojimi dolgimi nogami nikakor ne najde prostora za bivanje. Ta se nahaja pred ambulantama nasproti sobe za merjenje življenjskih funkcij. Sestavljena je iz dveh prostorov, sobe za deljenje zdravil in sobe z zdravili. Zaradi velikih omar je res premajhna in zato tako neudobna.

Andreja in Tjaša imata v lekarni prednost ;)

Andreja in Tjaša imata v lekarni prednost ;)

Prva ambulanta levo je zobozdravstveno in kirurško obarvana. Na njeni sredini je veliki beli stol, na katerem marsikdo izgubi kak zob ali dva. Levo od vhoda stoji lesena omara z zdravstvenimi pripomočki in šibka pomična mizica , na kateri čaka sterilni kirurški material. Ob pomiku oči z leve na desno omari sledi načeta preiskovalna postelja, tej pa masivno umivalno korito. Na skrajni desni se ti oči ustavijo na nasmejani Ani, ki ti pomaha in se prijazno nasmeji izza svoje delovne mize, v naslednji sekundi pa že dobronamerno grozi 5 letni punčki, da ji bodo izpadli vsi zobje, če si jih ne bo vestno umivala. Prevajalka Fortunate in punčka pa se samo smejita.

Nasmejana Ana

Nasmejana Ana

Ob tem prizoru se prestrašen obrneš okrog svoje osi, kjer se ti oči zaustavijo na popolnoma enaki, le zrcalno obrnjeni prvi ambulanti desno. Tam za razliko od prve levo ni groznega belega stola, na preiskovalni postelji je zleknjena Delinah, ki štrclja po mobilnem telefonu, za mizo pa sedi bodoča pediatrinja Tjaša. Ta veselo preiskuje družinico mame s petimi otroki, ki kašljajo, kihajo in se jočejo, Tjaša pa jih mimogrede pomiri s svojim nežnim in potrpežljivim trepljanjem po rami.

Tjaša pri delu

Tjaša pri delu

Zaradi vonja, ki je v prvi ambulanti desno res oduren se raje odpraviš naprej. Tako pridemo do naslednjih dveh vrat, levo laboratorija iz katerega se na polna usta smeje laborantka Shakira in desno porodne sobe z marljivo Praise. Shakira rada pove, kako je preživela noč in jutro ter ti ponudi poridge, po katerem je znana po celem otoku. Če te zanima, ti z veseljem pokaže tudi kako narediti glavne laboratorijske preiskave. Kako na hitro odkriješ HIV, malarijo in sifilis, kako narediš aglutinacijski test za potrditev tifoidne vročice, kako v krvnem razmazu najdeš plazmodija in kako iz blata izoliraš gliste. Če si priden, ti pomaga pri določanju hemoglobina v krvi, pregled urina in krvnega sladkorja pa najraje stori kar sama.

Shakira, No. 1 laborantka

Shakira, No. 1 laborantka

Da je ne zmotiš preveč, se odpraviš v porodno sobo, kjer Praise ravno pregleduje nosečnico. To stori z obilico materinskega občutka, pa čeprav sama še ni mati. Vedno ti vse tudi pokaže in pove in je prava milina v primerjavi z zadnjo ambulanto malo naprej in na levo, kjer Andreja in Bogdan ravno nastavljata infuzijo ubogi stari gospe, ki so jo v kliniko prinesli štirje močni domačini.

Prazna porodna soba - nosečnice pridejo, ko jih najmanj pričakuješ

Prazna porodna soba – nosečnice pridejo, ko jih najmanj pričakuješ

Zaradi krvi pogled obrneš v desno, kjer se nahaja plinski hladilnik z raznoraznimi cepivi. Tu so poleg vseh cepiv, katerih protitelesa ima v krvi vsak pravilno precepljen Slovenec, tudi BCG cepiva in mešanice insulinov za diabetike, ki jih k sreči ni veliko.

Nekateri bolniki potrebujejo tudi infuzijo

Nekateri bolniki potrebujejo tudi infuzijo

 

Bogdan z bolničkom. v ozadju hladilnik s cepivi

Bogdan z bolničkom. v ozadju hladilnik s cepivi

Odkrivanje klinike lahko zaključiš v zadnji sobi na desno. V tej sobi kjer so shranjeni vsi pripomočki in potrebščine za kliniko ti. shramba. Soba je polna trinadstropnih polic, na katerih najdeš vse, od bencina in motorja za čoln do sterilnih kirurških rokavic.

Jana ima v tej sobi več prostora

Jana ima v tej sobi več prostora

Tako, ura je odbila 1 in družno se odpravimo na kratko pot med plantažami sorguma do srednje šole, kjer učenci ravno jedo svoj posho s fižolom. V eni izmed nizkih opečnatih hišk, kjer so pred pol stoletja živeli gobavci, nas že čaka slastno tropsko kosilo, katerega glavni sestavni del sta omucheri – riž in irish – normalni krompir. Skupaj z zeljem, fižolom in omako iz G-nuts-ov – arašidov, je kosilo popolno, prav tako pa je popolno tudi napenjanje in vetrovi, ki mu sledijo. Po jedi se zahvalimo z webale ok’tekka – hvala za hrano, mama Ronald pa na zahvalo ponosno odgovori, webale ok’sima sebo – ni za kaj, gospod.

Kosilo na čelu z Mamo Ronald

Kosilo na čelu z Mamo Ronald

Počasi z nekaj reaktivnimi pospeški se odpravimo nazaj do klinike, kjer nas v zobozdravstveni ambulanti pričaka Edvard, šef klinike. Ta že veselo puli zobe in to kar enega za drugim. Z veseljem se mu pridruži Jure, ki mu puljenje zob predstavlja zanimivo izkušnjo in mu gre poseg vedno bolje od rok.

Edard pazi, da pacienti ne trpijo bolečin

Edard pazi, da pacienti ne trpijo bolečin

Običajen dan v pisarni se običajno zaključi okrog 3h popoldne, ko se Banda Uganda utrujeno zlekne v objem svoje hiške. Tu se do večera druži ob pogovoru in igri kart, po večerji pa še ob ogledu kakega finega filma. V odvisnosti od njegove zanimivosti se člani počasi odpravijo v posteljo, tja popadajo eden za drugim, se nekajkrat še utrujeno nasmejejo in zatisnejo svoja trudna očesca.

Poležavanje je tudi del dneva

Poležavanje je tudi del dneva

Lahko noč, Banda Uganda

This article has 1 comments

  1. Katja Jerenec Reply

    Še en super zapis! Popeljali ste me nazaj na Bwamo, med vas, na kliniko, tako da vas zdaj vse skupaj še bolj pogrešam. Pridno uzivajte se naprej!

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja