Se še spomnite enega izmed zgodnejših blogov iz Afrike, ko smo pisali o naši prvi urgenci? To je bila 16-letna nosečnica, katere mama nas je že v prvem tednu zbudila sredi noči s trkanjem po oknu. Seveda se takrat nismo zavedali, da je bila to le neke vrste uvertura v opereto Banda Uganda, kjer bodo glavno vlogo igrale nosečnice. Gospe z zaobljenimi trebuščki v spremstvu svojih sorodnikov in vaščanov res rade prisopihajo na naš otoček. Scena se začne s tihimi glasovi množice, ki postajajo čedalje glasnejši. Tem glasovom kaj kmalu sledi  zvok škripanja nihajnih vrat, takoj za njimi pa korakanje po naši terasi in nazadnje trkanje po vratih in klici: »Muzungu doctors!« Takrat v sceno vstopimo mi. Skok iz postelje, iskanje obleke v temi, nato pa urno do vrat, kjer nas pričaka nekoliko nervozna množica, ki šteje nekje med 3 in 12 ljudi. Vse usmerimo proti vratom klinike. Če gre vse po načrtih, nosečnico poležemo na porodno posteljo, jo pregledamo in se pripravimo na porod. Velikokrat pa se navihanci v trebuhih odločijo, da bodo na svet raje prišli kar zunaj v naravi. Takrat s svetilko na glavi tečeš za množico svojcev po bregu navzdol in hkrati moliš, da si po neravnem terenu ne zviješ gležnja, ko te na sredi brega pričaka porodnica, ki stoji na dveh nogah, pod njo pa na zemlji že leži otročiček, še vedno povezan s placento. Če imaš srečo si si imel prej čas nadeti rokavice in v mama kitu hitro najdeš vrvice za popkovino. V nasprotnem primeru pa nekdo prime otročka, drugi posteljico in družno se odpravita do klinike.

Novopečena mamica s svojim sinom in belo roko

Novopečena mamica s svojim sinom in belo roko

In kaj ima s tem luna? Kot vsi vemo, luna pri ljudeh povzroča različne nenavadne reakcije. Ena izmed teh je tudi imitacija oksitocina  (hormona za sprožitev poroda). V tednu okrog polne lune skoraj ni noči, ko se ne bi ponoči rodil kakšen otroček, pogosto celo dva ali trije.

Smo pa ugotovili tudi zanimivo dejstvo – medtem ko polna luna k nam privabi nosečnice, odžene mušice, ki so sicer zares številne, napadalne in sitne. Bogdan in Jure sta v boju z njimi iznašla novo past, ki si jo lahko ogledate na spodnji sliki #ducktaperocks.

Mušičje pokopališče

Mušičje pokopališče

Kaj pa ukradene palačinke?

Po tem ko šest ljudi živi in dela skupaj 24 ur na dan na le nekaj kvadratnih metrih več mesecev, se kdaj pa kdaj zgodi, da si greš pač malo na živce. Vsak ima kdaj čuden dan, pms, neprespano noč, nenavadne sanje po Lariamu, serijo slabih kart pri taroku ali pa ga nosi slavna polna luna. Ko z nekom preživiš toliko časa, odpadejo vljudnostne fraze in potrpežljivost, nadomesti pa ju sitna iskrenost. Takrat se pač malce ujeziš, ko ti nekdo poje palačinko, ki si si jo prihranil za kasneje, ko nekdo zopet pozabi v elektriko vklopiti računalnik, ko te zjutraj že 34-tič pričaka gora umazane posode in ko nekdo pri kosilu cmoklja kot krava! Ti spori seveda ne pomenijo večne zamere, ampak tvorijo funkcionalno disfunkcionalno dinamiko družine, kar tudi smo.

Skupaj poležavamo

Skupaj poležavamo

 

Se podpiramo

Se podpiramo

 

In čistimo noge

In čistimo noge

Nekoliko mirnejša in bolj preudarna od ostalih članov družine Banda Uganda je bila Katja, ki pa nas je sredi julija na žalost zapustila.

Ena za našo Katko

Ena za našo Katko

Ker pa smo se v tem času dodobra navadili, da naša družina šteje 6 članov, je le nekaj dni kasneje k nam prišla Andreja.

Andreja vedno v nizkem štartu

Andreja vedno v nizkem štartu (pa še lepo kapo ima)

Andreja je tik pred prihodom v Afriko naredila magisterij na zdravstveni fakulteti, sicer pa je zaposlena na Inštitutu Jožefa Štefana, ima veliko izkušenj z urgentnim delom, delom pri Rdečem Križu, delu z begunci, poleg tega pa je odlična nogometašica, trenerka, ekspert za statistiko, na kliniki pa izredno spretna in delavna. Z Bogdanom sta se kaj kmalu prepoznala kot dve zmerno deloholični duši, zato se sploh ob vikendih lotevata skupnih projektov. To so peka kruha, žaganje desk, kurjenje smeti, generalno čiščenje stanovanja in le kdo ve, kaj bo sledilo v prihodnje.

A&B projekt: žaganje

A & B projekt: žaganje

 

A&B projekt: britje

A & B projekt: britje

In kot v vsaki družini, se je tudi nam zgodilo, da je prišlo celo do disfunkcije v stanovanju. In to ravno takrat, ko smo v hiši punce mirno preživljale žensko nedeljo, saj sta fanta odšla na izlet s kanujem. Ta disfunkcija se je pojavila v obliki počene cevi. Že doma je to precej nelagodna zadeva, tu pa še toliko bolj, ker je voda zelo dragocena. Ko je začela iz zidu nekontrolirano teči voda, smo jo poskušale najprej zamašiti, a so bili naši trudi neuspešni. Nato smo poklicale vodovodarja, ki seveda živi na celini. Jana in Andreja sta bili ravno na poti v mestu, zato sta sproti pobrali še vodovodarja. Z Ano sva medtem doma poskušali najti ventil, da bi zaprli vodo in jo hkrati lovili v vse možne škafe in prazne plastenke, ki sva jih našli. Ko sva že obupali nad ventilom in začeli nositi vodo v drug zbiralnik vode, ki je dva metra nad zemljo, je Ana odkrila ventil. Tako sva v kopalkah, kratkih hlačah in gojzarjih z mokrimi lasmi rešili našo hiško pred popolno izgubo vode. Vodovodar je prišel približno 2 uri po našem klicu na pomoč in še to opremljen le s tremi kleščami, ki pri počeni cevi pomagajo točno toliko kot krema za roke z aloe vero. Vodovodar je po tehtnem premisleku poznavalsko izjavil: »Počila je cev, sedaj ne morem nič, saj potrebujete novo cev!« To je še ena afriška značilnost – izpostaviti več kot očitno dejstvo, kot da je nekaj novega. Je pa zelo hitro zaznal naše nezadovoljstvo z njegovim (ne)delom, zato je hitro obljubil, da bo takoj zjutraj kupil cev in popravil našo pipo. Z veseljem sporočamo, da je obljubo držal in da voda teče le takrat, ko hočemo.

Vodovodno popuščanje

Punce in vodovodno popuščanje

 

Medtem v Overland-u

Medtem fanta v Overland-u

Tako dragi naši, saj bi kakšno malenkost še delili z vami, a moramo spat, da si spočijemo – saj veste – polna luna se bliža.

Pa lahko noč!

+ odmerek oksitocina

This article has 1 comments

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja