Prejšnji delovni teden smo zaključili z 21-letnim fantom, ki je prišel k nam z iztirjeno sladkorno boleznijo tipa I. Tako je pri nas dobil vikend paket, ki je vključeval 24-urni nadzor, zdravljenje, prenočišče ter 3 obroke dnevno zanj in za njegovo mamo. Vse to v izvedbi Ane in Katje oz. po njuno Penzion pri Katki in Ančki: »Peremo, kuhamo, zdravimo!«

Ja, na našem otočku je pač tako, da nikoli ne veš kakšen bo tvoj vikend, kakšen popoldan, večer ali noč. Zelo rado se namreč zgodi, da na vrata pridejo pacienti ravno ko se odpravljaš v mesto, bereš knjigo ali mljaskaš mango. Takrat ti ne preostane drugega, kot da žalostno pogledaš hrano, čtivo ali spakiran nahrbtnik (se opomniš, da si tu z namenom pomagati) in se s pacientom odpraviš na kliniko.

Medtem ko sta Katja in Ana pridno skrbeli za pacienta, smo se ostali odpravili v mesto. Naš voznik in prijatelj Amos nas je povabil na tipično afriško večerjo: svinjino na žaru, ki jo izkušena kuharica na hitro prepraži skupaj s korenjem, zeljem in afriškimi začimbami – cimetom, koriandrom in karijem. Vse to postane popolno v kombinaciji s krompirjem in matokami, ocvrtimi  v svinjski masti. Prijazni gostitelji nazadnje vse to položijo na velik pladenj, prinesejo na mizo in pokažejo na sodček z vodo. Takrat nam postane jasno, da pribor očitno ni vključen v ceno. Na hitro se spogledamo, nato pa si umijemo roke in se s koliko toliko čistimi rokami zaženemo v gostijo na mizi. In povemo vam, bilo je za prste obliznit! Pa ne le zato, ker ni bilo prtičkov.

Požrtija nekje v Afriki

Požrtija nekje v Afriki

Večer smo končali v klubu, kjer smo se zabavli z domačini, ki so zelo dobri v biljardu in uživajo v plesu.

Vas na kaj spominja?

Vas na kaj spominja?

V nedeljo smo se odpravili k maši, ki izgleda precej drugače kot pri nas. Večino prebivalstva otoka predstavljajo šolarji, katerim pripada čast, da med pridigami vodijo mašo s petjem in branjem berila, pri čemer so enkrat glavna dekleta, drugič pa fantje. Mi smo bili priča vodenju deklet, ki so s svojimi neverjetno enakimi glasovi ter harmonijami in pozitivno energijo navdušile vso cerkev. Ljudje so ne samo ploskali, ampak plesali s telesom in dušo. Ta vznesenost in vnema vseh prisotnih v cerkvi, vključno z duhovnikom, ki je skakal pred oltarjem z dvignjenimi rokami in nasmehom kot da je na AC/DC koncertu, ti razjasnijo zakaj je vera v Subsaharski Afriki tako razširjena. Ti ljudje si namreč le redko lahko privoščijo prava praznovanja rojstnih dni, rojstev, obletnic… Veliko ljudi tu sploh ne ve točno, koliko so stari. Življenje živijo od jutra do večera in storijo tisto, kar je tisti dan pač treba. Vsako nedeljo pa za 2 uri pustijo vso delo in skrbi in se prepustijo petju, plesu in romantičnim zgodbam pridigarjev v cerkvi, ki vse brez izjeme govorijo o upanju in veri v lepši jutri.

Zanimiva cerkvena nedelja

Zanimiva cerkvena nedelja

Pa še beseda ali dve o našem sprejemu. Kot ponavadi, se tudi tokrat nismo kar zlili z okolico brez, da bi bili opaženi. Že ko smo stopili skozi vrata, je duhovnik kar zasijal in nas pred vsemi glasno pozdravil. Nekoliko v zadregi, v želji po ne izstopanju in ne poznavajoč ustaljenega protokola tukajšnje cerkve, smo se brž ko smo končali z vljudnostnimi pozdravi, hitro vsi skupaj usedli nekje na sredini cerkve. Nekaj minut kasneje nam je postalo jasno, da smo belke, edine ženske v množici moških in fantov, saj so ostala dekleta sedela spredaj pred fanti in nikakor si niso klopce delile z osebo nasprotnega spola. Kot, da že to ni bilo dovolj, nas je med pridigo ponovno nagovoril duhovnik ter mimogrede omenil, da pričakuje, da bomo ob koncu maše tudi mi nagovorili farane. Za zaključek pa nas je še izzval, da bodo zelo veseli, če bomo tudi mi prišli kdaj zapet kakšno pesem v svojem jeziku. Če smo izziv sprejeli, vas bomo obvestili v prihodnje.

Začetek tedna v kliniki je bil zopet naporen, v ponedeljek nas je pred vrati pričakala množica ljudi, ki ni pojenjala in ob koncu dneva štela 110 ljudi. Po končanem denvu, ko smo ravno malicali, je na teraso prikorakal možakar, ki nas je najprej prijazno povprašal po počutju, nato pa omenil, da je pripeljal ženo, ki krvavi. Tako smo se spet vrnili na kliniko. Kljub hitremu reagiranju je gospa splavila. Pomagali smo ji lahko le še z infuzijo, analgezijo in odmerkom oksiotcina za dokončanje splava. Serija nesrečno prispelih nosečnic se tako nadaljuje.

Dermatološki primer tedna: superinfekcija herpes zostra - pasavec na katerega so se naselile bakterije

Dermatološki primer tedna: superinfekcija herpes zostra – pasavec na katerega so se naselile bakterije.

V sredo pa smo odšli na naš prvi outreach (obisk) v pigmejsko vas. Tam so nas obiskali šolarji, katerim smo razdelili predvsem zdravila proti črvom, ki so jih poglodali kot bonbončke in niti pomisilili niso, da bi bila ob tem potrebna voda. :) Zraven smo razdelili veliko krem proti garjam in glivicam pa tudi antibiotikov, protibolečinskih tablet in antacidov. Jure in Bogdan sta se lotila čiščenja kronične rane pri hvaležni starejši gospe in na tleh lesene hiške, v kateri smo delali, pustila lužo krvi. Jure se je lotil tudi ruvanja zob – ti pacietni so bili po krikih sodeč nekoliko manj hvaležni. Skupno, smo na outreachu oskrbeli 150 pacientov.

Pigmejska šola oz. naša ambulanta

Pigmejska šola oz. naša ambulanta

 

Mali pigmejček

Mali pigmejček

 

Pogled skozi "okno" šole

Pogled skozi “okno” šole

 

Kozji pastirček

Kozji pastirček

 

Naša ekipa: Z desne

Naša ekipa:
Z desne pigmejski starešina, kokoš, Ronald (naš koordinator), Jana, Ana, Amos (vodja outreacha), Katka, Amos (naš voznik), Bogdan in Tjaša.

 

Pogled iz kombija na kronaste žerjave - če se ga dotakneš greš od 3 do 4 leta v zapor, če ga ubiješ si zaprt do konca življenja.

Pogled iz kombija na kronaste žerjave – če se ga dotakneš, greš v zapor za 3 do 4 leta, če ga ubiješ, si zaprt do konca življenja.

Tako, teden se ponovno končuje. Mi pa postajamo čedalje bolj vešči pri delu v kliniki in v preživljanju dni po afriško. Umivamo se v jezeru, pojemo veliko fižola, sladkega krompirja in banan, veselimo se dežja in predvsem deževnice ter barantamo s prodajalci na tržnici in v lekarni.

Večer na jezeru

Večer na jezeru

Afriški pozdrav, vaša Banda Uganda

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja