S temi besedami nas je zbudila gospa srednjih let, ki je okoli tretje ure ponoči trkala na naše okno. Njena 16-letna hči je rojevala prvega otroka.

Po prvem pregledu nosečnice smo se močno razveselili Emmanuela, ki je zaposlen na kliniki in je izurjen v vodenju porodov. Nosečnica je po pregledu sodeč nosila krepkega otroka, a bila je (tudi za njihove razmere) mnogo premlada. Imela je že redne in močne popadke, vendar so kmalu po našem prihodu prenehali. Dekle je pričelo nesmiselno in nepovezano govoriti. Takoj smo pričeli organizirati urgentni prevoz v bolnišnico v Kabale. Čudežno so nadaljnje minute tekle kot po maslu: čoln za prevoz je bil pripravljen, voznik taksija nas je na obali že čakal za kopenski prevoz. Trenutki v čolnu so se zdeli kot ure. Preverjanje pulza, spraševanje po bolečinah, poslušanje otrokovih srčnih utripov. Risanje vseh možnih scenarijev v glavi. Kako je prišlo do tega, da je bilo dekle nosečo? Kaj bo z njo in nezakonskim otrokom po porodu? Bo otrok sploh preživel? Tisoč vprašanj brez odgovora in zaskrbljeni obrazi. Prizor, ki ti ostane v spominu: mati, ki moli in v naročju drži nosečo 16-letno hči.

Običajno enourna pot do bolnišnice se je skrajšala na dobre pol ure. Preostali del odprave je med našim transportom že obvestil dežurne ginekologe v bolnišnici, da prihajamo. Čudežno nas je na vhodu pričakala postelja, v porodnišnici pa je bila dežurna glavna babica, pri kateri smo krožili med našim uvajanjem v bolnišnici. Po več pregledih so dekle odpeljali v operacijsko dvorano. Dovoljeno nama je bilo skozi okno opazovati dogajanje na operacijski mizi. Rodila se je deklica, ki so jo kmalu po porodu predali v varstvo novopečeni babici. Stvari so se tokrat res lepo iztekle.

Naša prva novorojenka

Naša prva novorojenka

Minil je vikend, ki je bil precej pohodniško obarvan. Obiskali smo vulkane na jugu države. Jure, Katja, Tjaša in Bogdan so se povzpeli na štiritisočaka in šli gledat gorile, Jana in Ana pa sva preživeli prijeten dan na trekingu v družbi zlatih opic. Naš voznik Amos nas je celo pot zabaval, vsem je tudi kupil pečeno koruzo, po vrhu vsega pa je med potjo poskrbel tudi za afriško masažo imenovano bumpy road (luknjasta cesta).

Mi

Mi

 

Na vulkan Muhabura

Na vulkan Muhabura

V ponedeljek smo preživeli prvi dan v naših ambulantah, ki smo jih včeraj uredili do potankosti. Z nakupljenimi zdravili smo opremili lekarno. Delo je kar hitro steklo, organizacija je delovala, zaposleni s klinike so nam priskočili na pomoč. Vsega skupaj se je zvrstilo okoli 50 pacientov, delali smo vse do pete ure. Paleta patologije tukaj je res pestra – naleteli smo na pljučnice, spolno prenosljive bolezni, malarijo, garje, podhranjenost, GERB – refluksna bolezen želodca in požiralnika, driske, vnetja sečil in tineo – glivična okužba kože in lasišča, depresijo, hipertenzijo, sladkorno bolezen, postavili smo tudi sum na tuberkulozo in srečali kar nekaj HIV pozitivnih pacientov. Pri dojenčku, ki mu je materino mleko iztekalo na vratu, smo posumili na ezofagealno fistulo – razvojna nepravilnost požiralnika in ga poslali na nadaljnje preiskave. Obravnavali smo tudi punčko z osteomielitisom – okužbo kostnine, ki je imela fistulo na spodnjem delu noge, tudi njo smo poslali v bolnico s prošnjo po intravenoznem zdravljenju. Nekaj ljudi smo napotili na ultrazvok v Kabale, šestim pacientom pa smo zaradi slabovidnosti podarili očala. Nasmehi na njihovih obrazih – neprecenljivo! K nam je po enem mesecu od poškodbe prišel tudi fant v dvajsetih letih, ki si je poškodoval desni kazalec – prst ni bil več vitalen, zato smo ga poslali na amputacijo.

"Muzej" dedek z očali

“Muzej” dedek z očali

 

"Impetigo" gnojno vnetje kože

“Impetigo” gnojno vnetje kože

 

Nesrečni prst

Nesrečni prst

 

Ugandska zdravstvena knjižica

Ugandska zdravstvena knjižica

Kar se tiče porodov, res nimamo sreče. Poleg zapletenega poroda 16-letnice se je tu rodil še novorojenček s prirojeno nepravilnostjo obeh rok, po posvetovanju s slovenskimi pediatri smo postavili sum na TAR sindrom – trombocitopenia absent radius. Tudi pri tretjem novorojenčku se je zapletlo, saj po porodu ni zadihal in je potreboval predihavanje.

Danes je četrtek, za nami so štirje dnevi dela. Število pacientov vsak dan raste, včerajšnja številka se je gibala okoli 85. Še posebej naporne so družine, ki pripeljejo s seboj 6 otrok, pregledati je seveda potrebno vse. Pacienti so res zanimivi, saj nekateri pridejo bolj zaradi tega, da vidijo smešne muzungute – belčke, pred lekarno pa drug z drugim tekmujejo, kdo je dobil več zdravil, kar pomeni, da je najbolj bolan izmed njih zmagovalec :). Kljub velikemu številu pacientov in nekaj precej resnim primerov, se najdejo vmes izjave, ki povzročijo napade smeha v ambulantah. Nekaj cvetk:

  • 58-letni gospod: »Pri seksu ne zdržim več kot dve minuti, pa res hočem. Pomagajte mi, ker se bojim, da me bo žena zapustila! Preglejte me CELEGA!!!«
  • 69-letna gospa: »V trebuhu se mi oglašajo črvi!«
  • 51-letni gospod: »Mi lahko pogledate penis in prostato? Zdi se mi, da imam raka.«

Včeraj smo delali do šeste ure, potem pa tudi ni bilo nič več od nas, če se lahko tako izrazimo. Spekli smo si čapate – nekakšne njihove tortilje in s tem zadimili celotno sobo, sledil pa je še napad letečih kobilic. S tem je bilo včerajšnjih pretresov konec :).

Kosilo pri Mami Ronald

Kosilo pri Mami Ronald

 

Čapata z guacamole omako

Čapata z guacamole omako

Danes smo se lotili pospravljanje naše hiške, kmalu si bomo skuhali večerjico, nato pa kot po navadi kaj kmalu utrujeni zaspali in najverjetneje sanjali o vikendu, ko bomo lahko malo počivali. Na slišanje drugi teden!

Vaša Banda Uganda

This article has 2 comments

  1. Leon Saksida Reply

    Prosim, ne piši tako lepo berljivih člankov, ker nimam cajta brati, oziroma me že ima, da se kar pojavim tam.

  2. Jure Potocnik Reply

    Joj sem se trudil ustavt punce pri pisanju s tem da sem jim tresel racunalnik da bi se ja cim bolj motile. Pa zgleda ni slo. Se bom naslednjic bolj potrudil! 😀

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja