Je običajna fraza, ki jo uporabljajo starši otrok, medtem ko se ti zverinsko derejo ob merjenju temperature in drugih vitalnih znakov na kliniki. To nam je, ob smehu in parih vzklikih v stilu AAAAAA visoke frekvence, ki je običajen medmet izražanja v Ugandi, zaupal Ronald. Ja, tudi otroci tu so lahko zelo zelo razvajeni. Pomiri jih le ogromna bradavica črnske dojke, ki jim jo v usta potisnejo naveličane mame. Ob tem trdijo, da je bil otrok doma na pol mrtev, da kašlja že en cel dan in da ima temperaturo v višini vrelišča. Resnici na ljubo se večina tovrstnih obiskov konča z diagnozo blage okužbe zgornjih dihal in sirupom. Seveda obstaja nekaj primerov umirjenih otrok, ki od sebe ne dajo niti glasu, se ti nasmehnejo, ko jih požgečkaš po trebuhu ali pa odsotno bolščijo v neznano. Ti so po navadi najtežji pediatrični primeri, ki jim sledi obisk regionalne bolnice.

Dretje jim je za nekatere stvari le oproščeno

Dretje jim je za nekatere stvari le oproščeno

Dva taka primera smo imeli v preteklem tednu. Prvi je bil 3 leta star pigmejski otročič Jack, ki ni kazal nikakršnih znakov bolečine, ko pa mu je mati dvignila krilce v katerega je bil napravljen, te je spreletel srh. Otročič je imel močno zatečen spolni organ, v njegovi okolici pa hudo gnojno kožno vnetje. Vranica mu je segala do popka. Ob sumu na hudo bakterijsko vnetje smo ga poslali v bolnišnico, kjer je po intenzivnem antibiotičnem zdravljenju le okreval. Nasleden primer je bil 7 mesecev star dojenček brez staršev, na meji podhranjenosti z nizkim hemoglobinom 71 g/l, ki bi pri nas najverjetneje zahteval intenzivno obravnavo s transfuzijo krvi. Otrok je bil nasmejan in živahen, imel pa popolnoma blede dlani, stopala in očesne veznice. Tudi zanj smo priskrbeli prevoz v bolnišnico.

Slabokrven a nasmejan dojenček

Slabokrven a nasmejan dojenček

Vikend je bil za nas štiri, Jano, Ano, Bogdana in Jureta umirjen in nogometno obarvan. Z našim drevakom smo v soboto dopoldne odveslali na sosednji otok v čaroben počitniški kompleks Byoona Amagara oz. po naše Polno življenje. Tam smo preživeli cel dan ob kopanju, hranjenju in poležavanju, zvečer pa prvič v času evropskega nogometnega prvenstva gledali legendarni obračun med Nemčijo in Italijo. Ta je postregla tudi z zanimivim pogovorom z Dancem, katerega imena nismo ujeli. On je že šestič v Ugandi in ima zelo kritično mnenje do tukajšnjega prebivalstva. Zanimiv pogled ima na njihovo odprto izražanje rasne pripadnosti. Zanj ima beseda muzungu, kar pomeni belec, negativen prizvok in označuje vsakega tujca, ki ga domačini vidijo kot vrečo denarja. Nedeljo po dolgi sobotni noči smo prespali.

Drevak

Vožnja z drevakom

Obratno so bili prosti dnevi za Katko in Tjašo zelo razgibani. V petek sta se v zgodnjih jutranjih urah že odpravili na odisejo v Ruando, kamor sta prispeli z nevarnimi motorji boda-boda. Ti so v vzhodni Afriki glavno prevozno sredstvo, ime pa so dobili po tihotapljenju blaga prek Kenije v Ugando in naprej. Boda-boda ali od meje do meje. Obe premraženi sta na meji z Ruando le ujeli avtobus, ki je zamujal v tolikšni meri, da sta mislili, da sta ga zamudili. Afrika pač! Soboto in del nedelje sta preživeli v Kigaliju, ki je od meje oddaljen kakih 50 kilometrov. Obiskali sta muzej genocida, ki se je zgodil leta 1994, ko so v parih dneh z mačetami pobili milijon in pol ljudi. Obisk ju je pošteno pretresel, uteho pa sta iskali v kulinaričnih specialitetah tamkajšnjih gostiln. Najbolj ju je zaznamovala etiopijska restavracija, kjer gostje jejo kar z rokami.

Boda-boda ride

Boda-boda ride

Delavni teden se je kot vsak drugi ponovno začel s ponedeljkom in 105. pacienti. Polni energije od vikenda smo komaj zdržali do srede, saj nam je pošteno primanjkovalo hrane. Na srečo smo v sredo ponovno odpotovali na delavni obisk v odročno vasico po imenu Katungu in tamkajšnjo osnovno šolo Sunrise Nursery and Primary School. Pred tem smo si privoščili jutranje banane v kombiju voznika Amosa, ki nas je pripeljal na izhodiščno točko pohoda v vas na dobrih 2000 metrih nadmorske višine. Tam nas je pričakal ustanovitelj šole Mathew, 29-letnik, ki je življenje posvetil skrbi za izobrazbo lokalnih otrok. Do šole smo hodili dobre pol ure s polnimi nahrbtniki zdravil in pripomočkov za ruvanje zob. Družbo ter pomoč pri delu in prevajanju so nam nudili Edvard, Ronald, Edi in Amos. Vsi prepoteni smo dosegli šolo, kjer nas je ob petju in plesu sprejela kopica učencev med 5 do 15 leti. Pesem se je glasila nekako takole: »Education is a tool I have to use before I die« oz. izobrazba je orodje, ki ga moram uporabiti preden umrem. Zelo vzpodbudno za začetek dne, v katerem smo dosegli rekord v številu pregledanih pacientov. Številka se je ustavila pri 172 oz. ob petih popoldne. Med delom so uslužbenci šole poskrbeli za malico sestavljeno iz krompirja, riža in fižolove enolončnice, ki smo jo sestradani pojedli do zadnje drobtine ter prisluškovali šalam Edvarda, ki je izruval zobe dvema učiteljicama in se ob tem neizmerno zabaval. Dan smo zaključili z zahvalno pesmijo in plesom otrok, ki smo se ga udeležili tudi mi in se nazadnje družno odpravili v dolino ob ritmu afriškega bobna. Na poti na zaslužen počitek smo se ustavili še v Kabalah, kjer smo do trde teme nakupovali zdravila ter sadje in zelenjavo na tržnici, pa vseeno domov prinesli gnil mango. Dobra večerja!

Gruča bolnikov pred šolo v Katungu

Gruča bolnikov pred šolo v Katungu

 

Lekarna za en dan

Lekarna za en dan

 

Živahna vrnitev v dolino

Živahna vrnitev v dolino

 

Stara opeklinska rana

Stara opeklinska rana

 

Ena izmed pogostejših kožnih obolenj - glivična okužba glave (tinea capitis)

Ena izmed pogostejših kožnih obolenj – glivična okužba glave (tinea capitis)

Na veliko veselje je četrtek minil mirno, večer pa zabavno. Z Ronaldom na čelu smo obiskali Arcadia Cottages, razgledno točko nad Rutindo, zvečer pa nas je v turističnem kompleksu Overland, pričakala družba 18 Slovencev na čelu z zloglasnim Zvonetom Šerugo. Zelo prijazno so nas sprejeli in ponudili slastne palačinke z »grenko« marmelado. Zvone nas je naslednji dan povabil na večerjo in požirek žganja.

20160705_174104

Hoja navzgor z lepo kuliso

V petek nas je slovenska družba obiskala tudi na kliniki na Bwami ter bila zelo ponosna nad našim pridnim in srčnim delom. Ob vrnitvi v Overland je družba spotoma na čoln vzela našo Tjašo in Bogdana, ki sta v bolnico odpeljala novorojenčka s prikrajšavo rokic in njegovo mamo. Novorojenček je bil, če se spomnite dveh blogov nazaj, prvi, ki se je rodil na kliniki ob naši prisotnosti. Pri njem smo sumili na sindrom TAR (trombocitopenia absent radius) sindrom, ki je bil v bolnici z rentgenskim posnetkom in krvnimi preiskavami tudi dokazan. Še isti dan smo obravnavali zanimiv primer hitro nastale zlatenice pri 10 letnem fantu. Ta je imel bolečino pod desnim rebrnim lokom, rahlo povišano telesno temperaturo in proteine v urinu. S sumom na rumeno mrzlico smo tudi njega poslali v bolnišnico.

Slovenska družba

Slovenska družba na Bwami

 

20160708_125755

TAR sindrom – RTG slika z odsotnima podlaktnico in koželjnico na desni rokici

 

Zlatenica - porumenele očesne veznice

Zlatenica – porumenele očesne veznice

Petkov večer v Overland-u je postregel z zanimivimi pogovori med nami in Zvonetovo družbo. Ta je bila zelo raznolika tako po starostni sestavi, kot po njihovih interesih in zanimanjih. Vsi popotniki so bili zelo zanimivi. Spoznali smo logopedinjo, znanstvenika, vizažistko, medicinsko sestro, prodajalko zdravstvenih pripomočkov… z njimi navezali kontakte in se družili ob kurji obari z ajdovimi žganci, pivom in biljardom. Zvone je pripovedoval o svojih popotniških izkušnjah, nas nasmejal z duhovitimi šalami in radodarno posodil šotore ter preostanek hrane za uporabo naši odpravi.

Zvone in Ana

Zvone in Ana

 

20160708_224135

Bokotova biljardna kompozicija

Danes zgodaj zjutraj smo se sami odpravili nazaj na otok, naši prijetni gostitelji pa v »kolesje« vsakodnevnega življenja, kot je zelo rad povedal kemik Zoran.

Zanimivost za konec - prva albinka na naši kliniki

Zanimivost za konec – prva albinka na naši kliniki

Lep pozdrav, vaša Banda Uganda

This article has 1 comments

  1. Daniela Leskovar Reply

    Kapo dol za vse, kar počnete. Občudovanja vredno.

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja